Multipla skleroza je ena izmed najbolj razširjenih bolezni nevroimunskega sistema, ki večinoma prizadene ljudi v starostni skupini od 20 do 40 let, pri čemer zboli več žensk kot moških. Znano je, da je multipla skleroza bolezen centralnega živčnega sistema, vendar pa točnih vzrokov in dognanj o njenem nastanku še ni. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri se pojavijo poškodbe zaščitne ovojnice živčnih celic, kar oteži prenašanje informacije preko živcev in posledično prihaja do okvar.

Multipla skleroza ni dedna ali nalezljiva bolezen, poleg tega pa tudi ne vpliva na dolžino življenja, čeprav ga lahko v veliko primerih zelo oteži. Za bolezen ni zdravila, čeprav medicinska stroka v tej smeri pospešeno išče rešitve in že obstajajo zdravila, ki vplivajo na potek bolezni. Osebam z multiplo sklerozo pomaga rehablitacija, ki lahko bistveno pripomore k lajšanju simptomov. Mednje uvrščamo predvsem okvare vida ali sluha, izgubo ravnotežja, okvare spodnjih in zgornjih okončin, utrujenost, težavah kognitivnega mišljenja, inkontinenco in druge.

Kako prepoznamo multiplo sklerozo – simptomi (znaki)

Eden izmed najbolj opaznih znakov bolezni je občutek utrujenosti, ki se pojavi pri 80 % obolelih in lahko traja dlje časa. Odvisno od faze bolezni in njenega napredovanja sledijo še drugi simptomi, na primer otrplost in mravljinčenje, ki se lahko pojavita kjer koli na telesu ter povzročita težave s hojo in omejitev pri opravljanju vsakdanjih opravil. Običajno simptomi trajajo od nekaj ur do nekaj dni in minejo sami od sebe.

Eden izmed pogostih in prepoznavnih znakov je zakrčenost mišic, ki je lahko zelo huda in stalna, najpogosteje pa se pojavi v nogah. Posledično huda oblika zakrčenosti povzroča stalno bolečino, ki lahko bistveno poslabša kakovost življenja, poleg tega pa tudi ovira pri hoji, sedenju in ležanju, zato bolnik potrebuje stalno pomoč.

Pozorni moramo biti tudi v primeru nenadnih težav z vidom, ki se lahko izražajo kot dvojni ali zamegljeni vid, nelagoden občutek v očeh ali kot bolečina v očeh. Včasih je mogoče opaziti nehotene ritmične gibe oči npr. ob pogledu vstran, ki so prvi znak za alarm.

Potek bolezni

V začetni fazi se multipla skleroza največkrat pojavlja v obliki izmeničnih poslabšanj in izboljšanj, pri čemer se sčasoma pri približno 40 % bolnikov spremeni v sekundarno napredujočo obliko, pri kateri so faze izboljšanja izredno šibke. Zdravstveno stanje bolnika se po pojavu prvih znakov ne povrne v izhodiščno stanje. Kronično napredujoča multipla skleroza poteka tako, da se vsakih šest mesecev znaki slabšajo in ni vmesnih izboljšanj.

Obstaja tudi benigna multipla skleroza, pri kateri tudi do deset let po prvih znakih ni nobenih poslabšanj bolezni, čeprav je takšnih bolnikov je malo, približno 15 % vseh obolelih.

Vzroki za nastanek bolezni niso znani, so pa med možne dejavnike tveganja umeščeni genetski dejavniki, zemljepisna širina, kraj življenja prvih 15 let, spol, starost, družinska obremenjenost in rasa.