Kakovost pitne vode
Ključno sporočilo
Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1.000 prebivalcev (zlasti po 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode. V monitoring pitne vode niso vključeni prebivalci, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb, za katere ni znana kakovost pitne vode (okoli 119.600 prebivalcev v letu 2017). Poleg tega kemijska kakovost glede na parametre, pomembne za zdravje ljudi, v letu 2017, ni znana dodatno za okoli 99.610 prebivalcev, na sistemih s 50-500 prebivalcev. V obdobju 2004-2017 se je kakovost pitne vode nekoliko izboljšala.
Kakovost pitne vode v Sloveniji
najbolj ogroženi manjši vodovodi
Trenutno se zdi, da imamo v Sloveniji neomejene količine čiste pitne vode. Pa jo imamo res?
Količina vode zaenkrat še ni težava, se pa na sončni strani Alp soočamo z različnimi problemi, ki močno vplivajo na kakovost pitne vode. Kateri so ti problemi, in kako jih rešujejo v podjetjih, ki nas oskrbujejo s pitno vodo?
Kakovost slovenske pitne vode je odvisna od velikosti vodovoda, lastnosti pokrajine, po kateri se pretaka in dejavnosti, s katerimi se prebivalstvo na določenem območju ukvarja.
Že dlje časa je znano, da so problematični manjši vodovodi. Na območju Krasa se pojavljajo težave zaradi specifike kraške pokrajine. V severovzhodnem delu Slovenije pa največ težav povzroča intenzivno kmetijstvo.
Manjši je vodovod, slabši je nadzor
V Sloveniji imamo malo manj kot 600 oskrbovalnih območjih s 50 do 500 uporabnikov, ki s pitno vodo oskrbujejo okoli 100.000 prebivalcev. Večinoma jih upravljajo vaške skupnosti ali vaški odbori. Zaradi priključevanja na večje sisteme se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. »Zanje je značilna večja mikrobiološka onesnaženost pitne vode, zlasti fekalna. To pomeni, da je voda občasno, ponekod tudi stalno onesnažena s človeškimi in/ali živalskimi iztrebki,« pojasni Bonia Miljavac iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območna enota Novo mesto. Prebivalci, ki pijejo vodo na teh območjih, so dnevno izpostavljeni povečanemu tveganju za širitev črevesnih nalezljivih bolezni. Na Inštitutu še dodajo, da takšna voda za uporabnika ni varna in jo je pred uporabo za pitje ali pripravo hrane treba prekuhati. V splošnem pa ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode.
Še več težav je pri najmanjših vodovodih, ki večinoma nimajo strokovno ustreznega upravljanja in priprave pitne vode, niti nimajo določenih vodovarstvenih območij, kar pomeni, da se v vodovarstvenih pasovih ne izvaja ustrezen režim. Poleg problematike slabe mikrobiološke in nepoznavanja kemijske kakovosti pitne vode na malih vodovodih pa za okoli 140.000 prebivalcev Slovenije podatkov o kakovosti pitne vode Inštitut sploh nima. Ti se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov.